Predstavljajmo si, kako se sprehajamo po ulici in kar naenkrat zagledamo nekega lepo oblečenega gospoda, ki je nekako skrit za vogalom in se ne premika. Nekam hladno je in tudi nas zebe.

Ulica je turobna, polna skritih kotičkov, polna majhnih oken, polna nepredvidljivih situacij. Bi vi zavili v tako ulico? Vprašanje.

Kaj pa moški na sliki? Nekako ne pripada temu okolju. V levi roki ima palico, desno pa drži v žepu. Torej rad sam sebi škodi, okolici pa tudi nič rad ne daje. Občutek dobimo, da nam hoče preusmeriti pozornost, saj je osvetljen prav del plašča z roko v žepu.

Zakaj svetloba pada prav tja? Kaj nam hoče s tem nekdo nakazati? Moški je oblečen v plašč. To daje slutiti, da kar si zaželi, to lahko postane, ko ima ogrnjen plašč. Torej je pod obleko drugi človek? Morda je nekdo popolnoma drug. Nekdo, ki ima popolnoma drugačen življenski stil od tistega, ki nam ga hoče v tem trenutku pokazati.

S klobukom varuje svoje znanje, svojo glavo in ne dopušča, da bi misli uhajale. In konec koncev, zakaj se skriva? Je morda nekdo na ulici, ki ga noče srečati? Morda pa noče zaviti v hišo po stopnicah, ki ga očitno vabijo noter. In ena stvar tudi izredno moti. To pa je njegova velikost v razmerju s hišami za njim. On je večji, mogočnejši.

Zakaj se potem ustavlja zadaj in ne stopi na plano? Ali morda v ulici nekdo, ki tam živi, ve neko skrivnost o tem človeku in je ta tako velika, da se oseba na sliki enostavno boji napraviti korak naprej? Kot slon, ki se boji miši? Dejansko on sploh ne more vstopiti v nobeno hišo brez priklona. To pa je verjetno njemu pod čast, kaj pravite? Ali pa je moški na sliki razklan v miselnosti okolice?

Podobno kot v zgodbi Edvarda Kocbeka, ko pride na jasi do črte, ki ločuje sončno stran od senčne strani. Zakaj stopiti na eno ali drugo stran? Zanimiva zgodbica.

In zanimivo, koliko oken in koliko ostalih detajlov ima ulica. Okna so malo oranžne barve, barve učenja. Torej živijo v hišah ljudje, ki niso prav negativno usmerjeni? Kaj pa, če sploh nikogar ni v ulici in je zapuščena?

Rob hiše ima spodaj robnik, ki je bil v starih časih namenjen varovanju hiše pred preostrimi ovinki kočij. Kaj pa, če je moški na sliki povezan s tisto črno kvadratasto odprtino – oknom, ki vodi v temno podzemlje vsake hiše.

Drugače pa je karta precej turobna, precej nabita z negativno energijo. Kar nas odvrača od želje po vzpostavitvi kontakta s tako osebo v takih okoliščinah. Lahko bi si ga tudi predstavljali kot lovca, ki čaka na preži na svoj plen.

Če bi ga v tem trenutku zmotili, lahko pričakujemo tudi »batine« z njegovo palico. Takega človeka lahko zmotimo le s tehtnim razlogom. Zato je virtualno, v meditaciji, priporočljivo le opazovanje človeka ali pa le sprehod po ulici.

Ali hočete še eno težavo več? Potem pa ga kar ogovorite.